Sebastian Krawczyk

mag. soc. (Republika Poljska), specializant integrativne psihoterapije

Že kot otroku mi je bilo zanimivo, kako smo si ljudje različni, zato sem rad bral o oddaljenih krajih in tujih kulturah. Med študijem sociologije na Poljskem mi je bilo v užitek preučevati različne družbene sisteme in pogosto sem se spraševal, kako družba vpliva name. V sebi imam še vedno tistega radovednega otroka, ki se mu ob stiku z drugimi razširijo oči in pojavi nasmeh na obrazu.

Kasneje sem opazil, da me najbolj zanimajo osebni odnosi: intimni, prijateljski ali znotraj manjših skupin. Zgodovina odnosov je v mojem življenju polna zgodb, ki so mi po eni strani prinesle veliko podpore in prijetnih izkušenj, po drugi strani pa veliko razočaranj in trpljenja. Da je bilo veliko težkih občutkov v odnosih, me sicer ne preseneča; v domačem okolju v povezavi s tem nisem dobil dovolj dobrih izkušenj. Zato tudi nisem vedel, kako naj vzpostavim pristen stik s sabo in z drugimi. Dolgo nisem znal prepoznati, česa si zares želim, kje so moje meje v odnosih in kako naj jih postavljam oz. kaj bi rad od drugih ter kako naj to komuniciram. Vsega tega sem se začel učiti kasneje.

V svojem odraslem življenju sem prišel v stik s čuječnostjo, kar je bil zame pomembni mejnik. Čuječnost mi je dala uvid v to, kako se povezovati s tem, kar je tukaj in zdaj, namesto odigravanja zgodb iz preteklosti ali sanjanja o prihodnosti. Zame je predvsem način dojemanja sveta, ki omogoča boljše spoznavanje sebe v duhu sočutja in sprejemanja lastne nepopolnosti. S pomočjo čuječnosti sem začel verjeti, da sem v redu takšen, kot sem. To je bila velika prelomnica.

Samospoznavanje sem nato nadaljeval z individualno psihoterapijo, v katero sem vključen več kot 5 let. Poleg tega imam več izkušenj iz različnih oblik skupinske in partnerske psihoterapije. Psihoterapevtsko izobraževanje sem začel na SFU Ljubljana in nadaljeval na Inštitutu za psihoterapijo in svetovanje IPSA. Ugotavljam, da je psihoterapija to, kar me najbolj zanima – vedno znova aktivira prej omenjeno radovednost: veselje ob stiku z drugimi in sočutje do njih.

Poleg psihoterapije opravljam delo kuratorja v galeriji sodobne umetnosti in uživam ob stiku z raznimi oblikami ustvarjalnosti (poleg sodobne umetnosti, film, literatura, gledališče). V prostem času rad preživljam čas v naravi, ki me umirja in mi pomaga se povezovati s sabo. Redno tudi meditiram, zavzeto kuham, v zadnjem času uživam v gojenju zelenih rastlin, rad pa tudi pojem (sploh takrat, ko sem sam 😀). Uživam v svoji družbi, obenem pa zelo tudi ob druženju z drugimi.  Verjamem, da smo vsi enakovredni. Moje najpomembnejše vrednote so integriteta, avtentičnost, spoštovanje in odgovornost.

Govorim slovensko, angleško in poljsko.

Kaj ponujam?

Kot psihoterapevt želim klientu ponuditi stabilno okolje in sprejemanje za nastanek odnosa, ki temelji na zaupanju in varnosti. Prepričan sem, da je potovanje k sebi vedno povezano z drugimi, saj smo družbena bitja, ki se razvijajo v odnosih, zato potrebujemo ustvarjati stike, ki nas hranijo. Psihoerapevtski odnos ima v kontekstu dela na sebi ključno vlogo, saj je lahko resnično zdravilen. Naj še dodam, da to ne pomeni, da je psihoterapija smrtno resna stvar 🙂: tudi v psihoterapiji je prostor za humor in sproščeno energijo. Sam se tudi na psihoterapevtskih srečanjih zelo rad smejem in menim, da je igrivost zelo povezovalna in dobrodošla.

Izvajam individualno integrativno psihoterapijo pod supervizijo. Dolžina procesa individualne psihoterapije je odvisna od ciljev in motiviranosti klienta.

  • Kratkotrajna obravnava obsega od 10 do 15 srečanj.
  • Daljša obravnava za globinske spremembe obsega delo v daljšem obdobju, trajanje pa je odvisno od dogovora med psihoterapevtom in klientom.

Srečanja potekajo redno, praviloma enkrat tedensko, trajajo 50 minut in stanejo 50 EUR, na naslovu Parmova ulica 14 v Ljubljani.

Zakaj psihoterapija?

  • Psihoterapija omogoča, da prepoznamo in razumemo naše vedenjske, miselne in čustvene vzorce.
  • Psihoterapija odpira nove možnosti, kako se soočiti z neprijetnimi čustvi in stresom v vsakdanjem življenju. 
  • Psihoterapija pomaga predelati potlačena čustva iz preteklosti, ki se pogosto izražajo skozi depresijo, anksioznost ali druge stiske.
  • Psihoterapija ni namenjena le odpravljanju posameznih težav, ampak izboljšanju kvalitete življenja: lahko pomaga odkriti naše potenciale in vrednote.
  • Psihoterapija je skupno raziskovanje, ki nas podpira pri širjenju zaupanja vase, razumevanja sebe in sprejemanja sebe v celoti. 

V primeru akutnih zdravstvenih težav, kot so psihoze, aktivne odvisnosti, resnejše duševne bolezni ali osebnostne motnje priporočam, da poiščite psihiatrično zdravljenje. 

Psihoterapija ne bo učinkovita, če oseba ni motivirana ali pripravljena sodelovati v terapevtskem procesu.

Pri svojem delu sem zavezan etičnemu kodeksu Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo (SINTA).

Področja, ki so mi še posebej blizu:

  • Stres in preobremenjenost
  • Soočanje s težkimi občutki
  • Anksioznost
  • Osamljenost
  • Medosebni odnosi in partnerstvo
  • Soočanje z ločitvijo
  • Žalovanje
  • Raziskovanje smisla
  • Osebna rast
  • Zdomstvo – sem dvojezična oseba in imam bogate izkušnje z življenjem v tujini
  • Boljše razumevanje svojih občutij in doživljanj
  • Izboljšanje samopodobe

Zakaj integrativna psihoterapija?

Kot integrativni psihoterapevt klientom pomagam pri obravnavi njihovih potreb in težav s pomočjo celostnega in osebnega pristopa, ki je prilagojen vsakemu posamezniku. Izhajam iz prepričanja, da je prav klient tisti, ki ima največji vpliv na lastno življenje in največ ve o sebi.

Eden od ključnih vidikov integrativnega pristopa je osredotočenost na empatijo in vzpostavitev zaupnega odnosa med klientom in psihoterapevtom. Kot integrativni psihoterapevt si prizadevam nuditi sprejemanje, pristnost in razumevanje, tako da se klient počuti resnično slišan. Vključujem tudi tehnike, ki omogočajo prepoznavanje in preoblikovanje vzorcev mišljenja in delovanja, ki klientu več ne koristijo. Poleg tega v psihoterapevtskem procesu lahko raziskujemo tudi nezavedno in nerazrešene konflikte, ki bi lahko bili podlaga za klientove težave. 

V integrativni psihoterapiji je čuječnost in razvijanje sočutja do sebe način prek katerega se lahko resnično povežemo s sabo, zato v psihoterapevtskem delu je več možnosti za krepitev zavedanja sedanjega trenutka. Ne glede na to, da moj cilj ni, da bi klienta spremenil, si želim, da se bolje spozna in skupaj oblikujeva proces, ki bo pripeljal do novih spoznanj. Verjamem, da je sprejemanje ključni element terapevtskega procesa, saj odpira prostor za spremembo. Končni cilj je integracija osebnosti in življenja v skladu s klientovimi vrednotami in cilji. 

Čuječnost

Praksa čuječnosti nudi instrumente, kako se na sistematičen in obenem kreativen način lotevamo spoznavanja sebe. Čuječnost prinaša perspektivo, ki po eni strani omogoča celosten pogled na to, kdo sem, po drugi osvobaja od zablod pseudomističnega razmišljanja. Skozi prakso dobimo preprost uvid, da to, kar je tukaj in zdaj, je to, kar potrebuje največ pozornosti. Najbolje je, da se usmerimo v ustvarjanje odnosa s tem, kar prepoznavamo, da je v nas, z zavedanjem, da smo dovolj. Prav spoznanje, da je prvi pogoj za spremembo sprejetje trenutnega stanja, in dejstvo, da si potrebujemo nameniti ljubezen – sebi, z vsem, kar sem, prinaša podporo in razbremenitev.

Tekom psihoterapije nudim uporabo tehnik in metod, ki izvirajo iz čuječnosti, z namenom, da pridite v poglobljen stik s seboj in z lastnimi viri sočutja.

Več o meni v kontekstu čuječnosti najdete tukaj:
https://www.cujecnost.org/?speaker=sebastian-krawczyk

Kontakt

Telefon: 040 800 697
Mail: sebastiian1000@gmail.com